Iskanje skladb z uporabo google.com
Za hitrejše in bolj definirano iskanje se v iskalni niz na guglu vpiše: ?intitle:index.of? mp3 *** , kjer se namesto *** vpiše ime skladbe in to je vse.
Check it out ;)
...študij, letalstvo, elektronika, 3D modeliranje, programiranje mikrokontrolerjev, biljard, modelarstvo...
Za hitrejše in bolj definirano iskanje se v iskalni niz na guglu vpiše: ?intitle:index.of? mp3 *** , kjer se namesto *** vpiše ime skladbe in to je vse.
Hitra izdelava prototipov (angl. Rapid prototyping - RP) je predelava 3D računalniških modelov v fizično obliko. Dandanes so te metode vse pogosteje uporabljene za proizvajanje orodij ali celo za izdelavo proizvodno kvalitetnih delov v manjšem številu.
V zadnjem času se tovrstni izdelki vse več uporabljajo tudi v zdravstvu. Pri razvoju novega izdelka se poslužujemo sodobnih prijemov, kot so analiza končnih elementov, analiza brizganja plastike, preračun dinamike fluidov, NC simulacija ipd.
Hitra izdelava prototipa uporablja računalničko izdelane 3D modele, ki jih obdeluje s transformacijo v preseke, še vedno virtualne, in nato oblikuje ali izdela vsak presek v fizičnem prostoru, enega za drugim, dokler model ni končan. To je ?wysiwyg? (what you see is what you get) proces-v prevodu: kar vidiš, to dobiš, kjer sta virtualni in fizični model skoraj identična. Proces je podoben zgradbi topografskega modela, kjer plasti odgovarjajo poviševanju v modelu.Obstajata dve glavni metodi hitre izdelave prototipa, ki sta izpeljani iz podobnih pristopov v kiparstvu. V dodatnem izdelovanju prototipov, naprava bere podatke iz CAD risbe, in nanese zaporedne milimeter debele plasti tekoče plastike, plastike v prahu ali katerega drugega tehniškega materiala. Na tak način zgradi model iz dolge serije presekov. Te plasti, ki odgovarjajo virtualnemu preseku iz CAD modela so avtomatično zlepljene skupaj ali spojene (pogosto z uporabo laserja), da ustvarijo končno obliko. To je podobno starodavni tehniki izdelave lonca z navijanjem oz. z ovijanjem. Primarna prednost dodatne konstrukcije je, njena sposobnost, da ustvari skoraj vsako geometrijo (z izjemo zaprtih negativnih prostornin). Ena slaba stran pa je, da te naprave delajo majhne delce, tipično manjše kot motorni/strojni blok. Številna podjetja so gradila naprave z lestvicami, da bi se to opravljalo avtomatično, ampak večina raje trži izdelek kot napravo. Standardni vmesnik med CAD programsko opremo in napravami za hitro izdelavo prototipa je STL format.Povzetek:
- Model se izdela neposredno iz 3-D CAD datoteke (npr. Pro-Engineer, MasterCAM, AutoCAD...)
-RP software deluje na osnovi gradnje modela po slojih
-izdelava prototipnih izdelkov veliko hitrejša in cenejša v primerjavi z dosedanjimi konvencionalnimi metodami
-natančnost boljša od 0,1mm
Področja uporabe:
- INDUSTRIJA: Zmanjšamo stroške in čas prehoda na trg, doženemo izvedljivost želja(zahtev), potrdimo potrebnost oz. nujnost posameznih funkcij, odkrijemo manjkajoče, torej nepodane zahteve ipd.
- MEDICINA: velika pomoč pri operacijah in izdelavi protez
- IZOBRAŽEVANJE - služi kot pripomoček študentov
- UMETNOST - kiparski CAD studiji
Najbolj znani Rapid Prototyping postopki:
-Stereolitografija SLA-Selektivno lasersko sintranje SLS
-Selektivno lasersko varjenje LENS
-Ciljno nalaganje -FDM
-Polyjet postopek (3D printanje)
-Vakumsko ulivanje
Stereolitografija SLA
Izhodišče je 3D-CAD model, zapisan v STL obliki datoteke.Na podlagi STL-datoteke sledi razdelitev modela na posamezne plasti, oziroma oblikovanje SLI-datoteke. V takšnem tipu datoteke so zapisane serije 2D-prerezov, tankih plasti na različnih ravninah 3D modela.
Selektivno lasersko sintranje SLS
(angl. Selective Laser Sintering, kratica SLS) je tudi tehnologija, kjer so iz STL datoteke prototipi grajeni sloj za slojem. Osnovni material je prah, katerega delci so veliki približno 50 ?m, stroj pa ga nanaša sloj za slojem. Po nanosu nove plasti prahu računalniško kontroliran CO2 laser opiše površino prototipa tako, da se prah sprime. Medtem ko, je prah izpostavljen laserskemu žarku se temperatura materiala dvigne preko temperature kristalizacije, kar omogoča da se različni delčki prahu sprimejo v objekt. Ta proces se imenuje sintranje in je teoretično mogoč z vsemi termoplasti. Končna površina je nekoliko groba.
Materiali:
- Poliamid (PA)
- Poliamid s steklenimi vlakni (PA + GF)
- TPE
Minimalna debelina sten pri postopku SLS je 1mm, natančnost ? 0,2%
Selektivno lasersko varjenje LENS
(Laser Engineered Net Shaping)Selektivno lasersko varjenje (angleško Laser Engineered Net Shaping; kratica LENS) je tehnologija, ki postaja vedno bolj pomembna in je v zgodnji fazi komercializacije. Uporablja laser z veliko močjo, ki stopi kovinski prah, ki ga dovajamo soosno v fokus laserskega žarka skozi depozicijsko glavo.
Laserski žarek običajno potuje skozi center glave in je usmerjen na majhno točko s pomočjo ene ali več leč. Površina X-Y se premika bitno (raster graphics), da izdela vsak sloj predmeta posebej. Glava se vertikalno pomakne navzgor vsakič, ko je posamezen sloj narejen. Kovinski prah je izločen in distribuiran okoli oboda glave s pomočjo gravitacije ali nosilnega plina pod pritiskom. Inertni plin se uporablja za zaščito topilnega bazena pred atmosferskim kisikom, za boljši nadzor med plastmi, saj je tako površina bolj vlažna.
Uporabimo lahko več različnih materialov, kakor so nerjaveče jeklo, inkonel, baker, aluminij itd.. Posebno zanimivi so reaktivni materiali, kot so titan ipd.. Sestava materialov se lahko nenehno in dinamično spreminja, kar privede do predmetov, katerih lastnosti se z uporabo klasičnih metod izdelovanja medsebojno izključujejo.
Prednosti in slabosti postopka:
+ Material je izdelan iz kovine
+ Lahko ga takoj funkcionalno uporabimo
+ Izdelamo lahko predmete pravilnih in nepravilnih oblik, med njimi tudi takšne, ki jih ni mogoče izdelati z drugimi postopki
- Predmeti morajo biti zasintrani na podporo (direktno-dodatek ali zunanjo)
- S postopkom ne moremo začeti kjerkoli v prostoru
- Previsna polja morajo imeti svoje majhne podpore
Ciljno nalaganje
(angleško Fused Deposition Modeling (FDM)) je tehnologija, ki omogoča proizvodnjo kakovostnih prototipov. Velika prednost te tehnologije so materiali, ki so uporabljeni za izdelavo prototipov. Proces izdela trirazsežno telo neposredno iz 3D CAD modela v kakršnekoli obliki. Čas izdelave modela je 4-5 dni.
FDM je idealna rešitev za:
-Prototipi za funkcionalna testiranja
-Prototipi za testiranje oblike
-Prototipi, ki morajo biti iz realnega materiala
-Manjše serije
Proces FDM se začne z uvozom modela v formatu STL v program z pripravo. Tu je model orientiran in narezan na sloje debeline 0,13 - 0,35 mm. Na mestih, kjer je potrebno je izdelana podporna struktura. Po pregledu je narejena pot glave in prenešena na sistem FDM.
Sistem operira z X, Y in Z osmi in izdela model sloj za slojem. Glava z kontrolo temperature tali material do poltekočega stanja in ga ekstrudira v tankih slojih. Rezultat strjenega materiala je plastični 3D model. Ko je izdelava končana se odstrani podporna struktura in površina je obdelana.
Materiali:
-ABS (Acrylonitrile-Butadiene-Styrene)
-ABSi (Methylmethacrylate Acrylonitrile-Butadiene-Styrene)
-PC (Polycarbonate)
-PPSU (Polyphenylsulfone)
Polyjet postopek - 3D printanje
Polyjet postopek je eden izmed postopkov hitre izdelave prototipov, ki so se pojavili v zadnjih 20-ih letih, kolikor je preteklo od pojava stereolitografije, na trgu. Kot za vse ostale postopke hitre izdelave prototipov tudi za PolyJet potrebujemo trirazsežen model, izdelan z enim od CAD paketov, zapisan v STL formatu. Jedro naprave je tiskalna glava, takšna kot jo poznamo iz velikih industrijskih tiskalnikov za tiskanje reklamnih letakov. Le-ta namesto barve nanaša tekočo zmes reaktivnih monomerov in oligomerov, ki polemizirajo pod vplivom ultravijolične svetlobe.Izdelek je tako takoj pripravljen za uporabo in ne potrebuje nobene naknadne obdelave, razen odstranjevanja podpornega gradiva, ki ga odstranimo s pomočjo visokotlačne črpalke in vode. Lahko pa izdelek tudi peskamo, poliramo, pobarvamo ali kako drugače obdelamo. Izdelki so primerni tudi kot pramodeli za izdelavo silikonskih kalupov, za postopek vakumskega litja v silikonskih kalupih, ob uporabi posebnih izgorevalnih komor pa tudi za postopke litja z izgubljenim jedrom.
Delovanje:
Celoten postopek izdelave prototipa po PolyJet tehnologiji se začne s pripravo modela. Za to uporabimo programsko opremo, v katero uvozimo STL datoteko modela. V grafičnem okolju poskrbimo za optimalno postavitev modela na pladnju čemur sledi avtomatska določitev podpor in razslojitev modela v navpični smeri. Sledi pošiljanje posameznih slojev tiskalniku, ki jih prevzame in zaporedno nanaša na pladenj. Postopek nanašanja posameznih slojev je popolnoma enak postopku, kot ga poznamo pri t.i ?ink jet? tiskalnikih, le da je tu precej preprostejši, saj praktično tiskamo le dvobarvne bitne slike. Vsak posamezen sloj namreč predstavlja prerez modela z dodanim podpornim gradivom. Prerez je tako bitna slika, na kateri je prerezna ploskev modela in podpor.Ploskev lahko torej predstavimo z dvema barvama, od katerih je ena model, druga pa podpora. Dejansko tiskalnik na ploskev modelne barve nanese modelno gradivo, na ploskev podporne barve pa podporno gradivo.
Vakuumsko ulivanje
Postopek:
- master model
- Silikon se vlije okoli masterja v vakuumu, da se silikon razplini in v orodju ni zračnih vključkov.
- Po strditvi silikona se orodje razreže po delilni ravnini in odstrani master.
- Fleksibilnost silikonskega orodja omogoča izdelavo prototipov z manjšimi negativnimi koti, s čemer se izognemo potrebi po dodatnih delilnih ravninah ali stranskih jedrih.
- Dvokomponentni poliuretan je najpogosteje uporabljen material za izdelavo kopij (delamo v vakuumu)
- To omogoča hitro proizvodnjo visokokakovostnih izdelkov. Velika izbira materialov z različnimi lastnostmi omogoča proizvodnjo prototipov za funkcionalne teste v različnih pogojih, vključno z mehanskimi in toplotnimi obremenitvami in v kemično agresivnem okolju.
Minimalna debelina sten:
Najmanjša debelina stene za izdelavo in delovanje orodja je 0,5 mm. Najboljši rezultati so pri debelini večji od 1,5 mm.
Količina:
Do 25 kopij (odvisno od kompleksnosti). Za več kot 25 kopij je potrebno izdelati dodatno orodje (pri trših in agresivnejših materialih je meja 15 kopij na orodje).
Materiali:
Velik spekter materialov, ki so podobni gumi, PP, PE, ABS in PC.
Površina:
Kvaliteta površine je odvisna od masterja, po katerem je orodje narejeno. Površina je primerljiva z površino pri brizganju.
Zaključek
Vsak izdelek ima določeno življensko dobo preden zastari. Več kot porabimo časa pri razvoju izdelka, manj nam ga ostane pri prodaji do točke, ko zastari in ga umaknemo iz prodaje. Zato je hitra izdelava prototipov ključnega pomena pri snovanju novih izdelkov.
Globalsat BT-338 je trenutno eden najzmogljivejših brezžičnih bluetooth GPS sprejemnikov na trgu. Odlikuje ga izredna natančnost določanja položaja tudi v zahtevnih razmerah in majhna poraba energije. To je prednost Sirf Star III tehnologije, ki jo prvi začel uporabljati prav ta sprejemnik.

Omogoča All-in-view 20-kanalno paralelno procesiranje in tudi sprejem signala za izboljšano natančnost navigacije WAAS in EGNOS. Vgrajen ima SuperCap za izredno hitro zbiranje in sprejem satelitov. Deluje tudi v avtomobilih z atermičnim steklom. Vgrajeno ima Li-Ion baterijo kapacitete 1800mAh, kar zagotavlja avtonomnost naprave pri neprekinjenem delovanju minimalno 15ur.
Rezultati testiranja sprejema signala v zaprtem prostoru (vir: pocketgsmworld.com)
DeLorme Blue Logger: 
Tom Tom BT GPS:
Globalsat BT338: 
Na spletni strani Pocketgpsworld ima sprejemnik skupno oceno 98%.
Zanimiv članek o GPS tehnologiji si lahko preberete v reviji Monitor - Vodniki iz vesolja.
Sprejemnik je bil kupljen prek e-baya iz Anglije za dobrih 27k SIT s poštnino in je prispel v Slovenijo v štirih dneh. V Sloveniji ga prodaja podjetje Autronic za 42.000 SIT.
Po mnenju poznavalcev je BT-338 najboljši Bluetooth GPS sprejemnik na tržišču. Več o tem na www.remotetracker.com

Košček večjega, 180-urnega projekta. Modelirano v Catii.
Zaradi uporabnosti končnega izdelka sem se naloge lotil parametrično, torej so praktično vse mere zobnika izračunane v Catii na osnovi osnovnih podanih parametrov. S spreminjanjem vhodnih podatkov se istočasno spreminja tudi 3D model zobnika.
Ker so za začetek pri idejni zasnovi potrebne vrednosti osnovnih geometrijskih gradnikov zobnika, sem v programu Mathcad izračunal osnovno geometrijo za nekorigiran zobnik, ki mi je služil za osnovo modela korigiranega zobnika. Nekatere vrednosti preračuna sem sproti spreminjal za primer profilnega premika, nespremenjene vrednosti pa so mi služile le za oporo pri logičnem sklepanju spreminjanja geometrijskih vrednosti s spreminjanjem osnovnih parametrov.
Prvotne izračunane geometrijske vrednosti torej niso pomembne za izdelavo modela, in so se nekatere spremenile, so pa bile pripomoček za spremljanje in razumevanje, kaj se dogaja z zobnikom, če spreminjamo določene parametre.
Uporabljeni moduli:
- Generative Shape Design
- Part Design
- Assembly Design
- DMU Kinematics Simulator

Med osnovne parametre spada v tem primeru modul, ubirni kot, število zob, medosje, polmer razdelnih krogov in korekcijska faktorja. Vse ostali podatki se generirajo po formulah, ki sem jih določil za vsako postavko posebej.
Preveriti moramo le, da pri pretiranem zniževanju števila zob ne pride do spodrezave, ker tega ni predvidenega v formulah. Model upošteva korekcijske faktorje in obliko zob prilagaja določenim profilnim premikom. To je precejšnja prednost pred ničelnim modelom zobnika, ki tega ne zna upoštevati.
Formule sem kreiral tako, da je za spremembo zobnika potrebno spremeniti minimalno število parametrov. V modulu DMU Kinematics Simulator je pripravljen mehanizem za simuliranje obratovanja zobniške dvojice. Tam lahko točno vidimo razmere na bokih zoba pri ubiranju.
Sestav je torej sestavljen iz dveh zobnikov, in osi za simulacijo, ki spadata pod en Part, kot so zahteve simulatorja. Model je zlasti primeren za simulacijo teka novo skonstruiranih zobnikov, saj lahko pri simulaciji že na videz ali pa analitično ocenimo tek zobnikov, da pred izdelavo ne naredimo kakšne poglavitne napake.
S tem si lahko prihranimo stroške izdelave nepravilno zasnovanih zobnikov.